»Šlo je za retorično vprašanje, s katerim sem hotel pokazati, da morajo poveljniki skrbno izvajati vse tisto, kar je sprejeto. Nenazadnje je politika tista, ki odloča, ne vojaki. Ti so zato, da spoštujejo ukaze.«
»Ne moremo se odločiti, da bomo izvedeli le tisto, kar želimo vedeti. Učiti se moramo, kar bi morali vedeti. Vedeti moramo o svoji državi. Vedeti moramo vse. Dobro, slabo, resnico. Kdo smo, kot narod. Le z resnico pridejo zdravljenje, pravičnost, popravki krivic in še en korak naprej k oblikovanju popolnejše zveze. Pred nami je še zelo dolga pot. Ste kdaj pomislili, da bomo v Ameriki govorili o prepovedi knjig? O prepovedi zgodovine?«
»Zakaj tisti, ki so na oblasti, cenzurirajo?«
»Je potemtakem nemara poezija tista zadnja, še edina preostala oblika vzpostavljanja odnosov med nami in stvarmi v vesolju, ki nam pomaga in nam bo pomagala preživeti?«
»Koliko bo trajalo, da bosta izginila zanikanje in ravnodušnost?«
»Mislite, da bi lahko bil nekdo potrjen proti moji volji?«
»Si predstavljate, da bi novinar, ki pokriva notranjo politiko, imel pisarno v vladni palači. Verjetno ne bi bilo nikogar, ki bi zaupal, da je neodvisen, četudi bi delal povsem profesionalno.«
»Se je treba postaviti, bom rekel obratno, pogledati z neke obratne optike.«
»Vas je res skrbelo za 150 ljudi? Koliko ljudi ste že ubili z jedrskim orožjem? Koliko generacij ste izbrisali s tem orožjem?«
»Ali lahko centralna banka špekulira s stabilnostjo bančnega sistema? Ali se lahko 'hecamo' s tem, kakšna bo varnost vlog državljanov?«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju